»Lani je bilo tako drugo zaporedno leto, da je večina držav članic EU zaznala padec števila transakcij za prodajo stanovanjskih nepremičnin.«
»Leta 2022 so padec zaznali v 10 članicah.«
»Za potrošniška in stanovanjska posojila bodo imele banke bolj proste roke pri odobravanju izjem oz. za teh deset odstotkov posojil ne bo treba upoštevati makrobonitetnih omejitev izračuna kreditne sposobnosti.«
»Tveganja za finančno stabilnost so povečana, težišče tveganj pa se spreminja in se širi na področja, kjer prej niso bila tako poudarjena, denimo na kibernetska tveganja.«
»Treba je poudariti, da tako naš bančni sistem kot celotno gospodarstvo do teh držav, ki so trenutno v konfliktu, nista izpostavljena, torej neposrednega učinka ni. Bodo pa vidni posredni učinki v prihodnosti.«
»Zato lahko za Slovenijo in marsikatero evropsko državo rečemo, da so stanovanjske nepremičnine že relativno precenjene.«
»V Sloveniji se dogaja še en trend, in sicer se povišuje delež posojil s fiksno obrestno mero, kar v bančnem sistemu povečuje obrestno tveganje, ki smo ga v zadnji oceni povečali.«
»Negotovost vpliva na nepremičninski trg, kar smo videli v času pandemije zlasti v drugih državah, saj se je precej kapitala kanaliziralo na nepremičninske trge, kar je rezultiralo v visokih ravneh rasti.«
»Pri nas se je rast začela v drugi polovici lanskega leta in je v zadnjem kvartalu presegla 15 odstotkov. S tem so stanovanjske nepremične postale precenjene po vseh šestih kazalnikih, ki jih spremljamo.«
»Opazili smo visoko dejavnost na kreditnem trgu. Veliko je novih stanovanjskih posojil, njihova rast se je v drugi polovici lanskega leta povzpela na devet odstotkov, letos pa že na deset odstotkov.«
»Na četrtletni ravni se te cene zvišujejo že od 2016, od takrat je njihova povprečna cena višja za 36 odstotkov.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju